Slika 1: V nadzornih centrih je vedno več podatkov in alarmov

Vsak dogodek, ki se zgodi na avtocesti (AC) in hitri cesti (HC) v Sloveniji, spremljajo nadzorniki prometa v nadzornih centrih (NC) DARS. Gre za posebej usposobljene prometne inženirje, ki 25/7/365 skrbijo za varen in nemoten pretok prometa.

Za marsikaterega uporabnika AC in HC se zdi enostavno in samoumevno, da se vsak dogodek reši takoj, da takoj na lokacijo pridejo policisti, reševalci, gasilci, DARS-ova vozila, ki zavarujejo dogodek, avto vleka. Pa vseeno ni vse tako enostavno, saj vsak dogodek na AC zahteva od zaposlenih v NC veliko znanja in spretnosti. Da bi to dosegli v čim večji meri, je treba takšen kader nenehno usposabljati in sproti nadgrajevati njihovo strokovno znanje (teorija prometnega toka, delovanje inteligentnih transportnih sistemov, teorija prometne varnosti, poznavanje cestne infrastrukture, komuniciranje v kriznih razmerah). Poleg urjenja na že znanih dogodkih ne smemo pozabiti tudi na vse večje zahteve novih tehnologij: komuniciranje vozil z infrastrukturo, razne aplikacije, novi detekcijski sistemi itd.

Na vse dogodke morajo biti zaposleni v NC (oddelku za promet) nenehno pozorni in pripravljeni, njihovi odzivi morajo biti ustrezni in hitri, saj vplivajo na varovanje življenja uporabnikov. Od vodstva oddelka za promet se pričakuje dobro organiziranost dela od strokovna priprava navodil za ukrepanje (navodila so namenjena nadzornikom prometa in so pomoč pri odzivu na različne dogodke na avtocesti).

Nadzorniki prometa v vlogi vodje intervencije

Za tako odgovorno delo, kot je zagotavljanje najvišje stopnje prometne varnosti in pretočnosti na AC, skrbijo nadzorniki prometa, ki svoje delo opravljajo v nadzornih centrih DARS. Nadzorniki prometa so tisti, ki za dogodek izvedo med prvimi in so glavna vez med vsemi interventnimi skupinami, ki sodelujejo pri reševanju izrednega dogodka. Do prihoda policistov na lokacijo dogodka, so v vlogi vodje intervencije.

Pomembni dobri odnosi med sodelujočimi

Nenehna komunikacija z reševalnimi enotami nam narekuje, da redno izvajamo operativne sestanke s policisti, gasilci, reševalci, vlečnimi službami in našimi kolegi na DARS-u: vzdrževalci in cestninski nadzorniki. Recept za uspešno izvedbo intervencij na AC so predvsem dobri odnosi med vsemi posamezniki v intervencijskih ekipah, kar dosegamo z rednimi terenskimi vajami, periodičnimi operativnimi sestanki in rednim izmenjavanjem informacij. Z letošnjim letom smo z veseljem v svoj delokrog sprejeli avtocestno Policijo, ki nam še bolj intenzivno in učinkovito pomaga pri reševanju izrednih dogodkov, pretočnosti in prometni varnosti.

53 nadzornikov spremlja promet po AC in HC

Trenutno je na regionalni ravni pet nadzornih centrov (Ljubljana, Kozina, Hrušica, Slovenske Konjice in Vransko), v Ljubljani pa imamo tudi Glavni nadzorni center, ki prevzema generalno koordinacijo avtocestnega prometa v Sloveniji in tranzitnega prometa v smereh vseh sosednjih držav. Skupaj je zaposlenih 53 nadzornikov prometa na dveh nivojih (regionalni nadzorni centri in glavni nadzorni center). V vsakem nadzornem centru sta ves čas prisotna dva nadzornika prometa hkrati, razen na Hrušici.

Slika 2: Hierarhični nivoji SNVP (sistem za nadzor in vodenje prometa) na AC ter HC v RS

Dela nadzornikom prometa v NC nikoli ne zmanjka

Promet je seveda spreminjajoč in dogodki se vrstijo eden za drugim. Veliko jih je vezanih na napake voznikov (vožnja v nasprotno smer, nalet v zastoj, neprimerna hitrosti in izlet z avtoceste, nesreče zaradi utrujenosti/alkohola/neizpravnih vozil, nepravilno pritrjenega tovora, prekomerne teže vozila, premajhne varnostne razdalje, neprilagajanje vremenu, nalet v delovišče, ustavljanje ob nalivu pod nadvozi itd), na vedno bolj ekstremne vremenske dogodke in tudi okvare vozil. Poleti nastajajo zastoji zaradi turističnih razlogov pred mejnimi prehodi in delovišč, nesreč in požarov.

Slika 3: Nadzorniki prometa v Regionalnem nadzornem centru Kozina
Primorska AC je še posebej »živahna«

Spomladi in jeseni na primorskem promet ovira močna burja, pozimi pa se po večini ukvarjamo z izvajanjem zimskih akcij, v kar spadajo izločanja določenih vrst vozil, več nesreč, reševanje ujetih vozil v snežnih zametih, poledica idr.

Veliko preglavic nam na primorski avtocesti povzroča burja v kombinaciji s sneženjem (slabša vidljivost), veliko težav imamo z močnejšimi nalivi (manjša vidljivost in ustavljanje pod nadvozi) ter pojavom goste megle. Slovenija ima tri podnebne pasove, zato se pri upravljanju prometa soočamo z veliko težavami, ki jih v prometu povzročajo različni vremenski dogodki, ki so vsako leto bolj ekstremni.

Trenutno smo v fazi turistične sezone in velikega pretoka vozil iz centralne Evrope v smer Jadrana ter obratno. Poleg tega se tudi pri nas zaključujejo počitnice, zato imamo te dni veliko dela z zastoji (opozarjanje na zastoje, zniževanje hitrosti, reševanje naletov, obveščanje).

Covid na AC

Veliko novih aktivnosti smo v zadnjem letu izvajali v povezavi s pandemijo covid, kjer smo s pomočjo policije in naših sodelavcev vzdrževanja ter cestninskega nadzora skrbeli, da je bila AC ves čas prevozna in je zagotavljala dobro prometno povezavo v državi in na mednarodnih koridorjih. Velik zalogaj je predstavljala zaščita nadzornikov prometa pred okužbo, saj smo tako zagotovili neovirano delo vseh nadzornih centrov DARS-a.

Evropa na slovenskih cestah

V letošnjem letu aktivno sodelujemo pri procesu predsedovanja Slovenije Svetu Evrope, kjer s Policijo koordiniramo premike delegacij, usklajujemo načrtovanje vzdrževalnih del na AC in skrbimo za medsebojno obveščenost.

Prometne nesreče

Največji stres za nadzornika prometa predstavljajo hujše nesreče z več udeleženci, posebej če se zgodijo v predoru in če zagori. V teh trenutkih mora nadzornik prometa biti zelo zbran, da se pravilno odzove, da ustrezno zavaruje ljudi v predorih, zagotovi ustrezno delovanje vseh varnostnih naprav in pravilno obvešča intervencijske enote.

Predpisana so pravila ravnanja

Varnostnih naprav, ki jih mora nadzornik prometa znati upravljati, je zelo veliko: prometna signalizacija, predorski sistemi (ventilacija, detekcija dima/požara, detekcija prometa, radijski sistem …), sistemi na odprti trasi (vremenske postaje, razni detektorji, video nadzorne kamere, sistemi spremljanja prevoza nevarnih snovi, višinske kontrole …). Vsi podatki in alarmi se stekajo v nadzorni center, kjer jih nadzornik prometa spremlja in analizira.

Za vsak dogodek, ki se zgodi v predoru ali na trasi, imajo nadzorniki prometa predpisano pravilo ravnanja. Vse to je napisano v Obratnih načrtih zaščite in reševanja ob nesrečah v predorih. Vsak predor, daljši od petsto metrov, ima tako pripravljen svoj specifičen načrt.

Slika 4: Vrste dogodkov oziroma nesreč v predoru

Načrte zaščite in reševanja imamo izdelane tudi za traso avtocest.

V skladu z EU Direktivo 2004/54ES je DARS dolžan vsako leto redno opravljati vaje, na podlagi katerih se ugotavlja morebitne pomanjkljivosti intervencijskih služb ter delovanje sistemov in naprav, ki so nameščene v ali neposredno v bližini predora.

Slika 5: Požarna vaja, kjer usposabljamo vse intervencijske ekipe, vključno z nadzorniki prometa

Da bi bila ukrepanja nadzornikov prometa pravilna in pravočasna, jih vsakoletno usposabljamo tudi s pomočjo simulatorja. Predstavitev si lahko ogledate tu.

O vseh dogodkih večjih razsežnosti, obveščamo glavne NC sosednjih držav, s katerimi usklajujemo tudi različne ukrepe čezmejnega vodenja prometa. V ta namen imamo tudi razvito namensko aplikacijo TMP (Traffic management plan), ki je zaradi lažje komunikacije prevedena v jezike vseh sosednjih držav. S to aplikacijo lahko daljinski promet na AC ob večjih dogodkih preusmerimo na vzporedne avtoceste v sosednjih državah.

Slika 6: Prikaz aplikacije ‘Traffic management plan’

Krajši posnetek sistemov za nadzor in vodenje prometa si lahko ogledate tukaj.

Zapisal mag. Zvonko Zavasnik, pooblaščeni inženir in vodja službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo, DARS, d.d.

Categories: ČlanekNovice